Omemba: Ines Tanović

»za edinstveno in čustveno izkušnjo, ki moč filma najde v daljnosežni in goli empatiji«

»Umetniški dosežek človekovega opazovanja«

»Kako kontrolirati to, ali imaš posvojenega otroka rad enako kolikor biološkega? Iz teh vprašanj je nastal film.«

»Želela sem, da je čutiti mučnost zgodbe in nevednost o tem, kaj se bo zgodilo na koncu, obenem pa to zgodbo zasuti s sončnimi dnevi in lepimi prizori mesta.«

»Zanimala me je emotivna in etična dilema v odnosu do otroka, ki ga ne rodiš in ti povroča težave.«

»Kako naj generacija, ki je živela v času vojne, vzgaja svoje otroke, ki se vojne ne spomnijo, obenem pa živijo v družbi in mestu, kjer je nenehno čutiti posledice te vojne?«

»Nisem se ukvarjala s političnimi temami, ampak sem želela pogledati na stanje z vidika ekonomije.«

»Po svoje je bila pandemija 'sijajna' stvar za filmarje. Vsi smo ostali doma in vsi smo lačni vsebin, znotraj česar se je pokazalo, kako pomembni so filmi, kako pomembna je naša stroka, kako odlične stvari delamo, veliko je povpraševanje po filmih na trgu, filmi imajo izjemno gledanost.«

»Ko sem dokončala Sina, sem se zavedela, da so moji zadnji trije igrani filmi pripovedovali o isti družini.«

»V Sinu spremljamo istega človeka, ki pa se je medtem spet poročil in postal oče.«

»To je moja generacija. Zdaj sem tudi sama mati in skušam v tej državi vzgajati otroke.«